Sredi mirnega Ptuja je
trgovko že navsezgodaj pričakala nenavadna stranka, ki si je ogledovala moške
nogavice. Trgovka je kljub neizmernemu strahu zbrala dovolj poguma, da je
poklicala na pomoč, kjer so ji posredovali telefonsko številko Kačofona.
Ker kobranka ne grize
in ni strupena, so jo ulovili kar sami. Žal je pri tem utrpela kar nekaj
poškodb, tako da je na prvi pogled izgledalo, da je kača že ali pa da bo vsak
čas poginila. Kobranka je bila namreč poškodovana v predelu vratu, negibna, ni
se odzivala na dregljaje, po njej in okrog nje pa so bili krvavi madeži.
Z razliko od tanatoze
(hlinjenja smrti), kobranka ni bila obrnjena na hrbet. Tanatoza je stanje
navidezne smrti, v katerem se nekatere vrste kač (v Sloveniji so to kobranke in belouške), v ogroženosti obrnejo
na hrbet, otrpnejo in se naredijo mrtvo, iz analne odprtine pa izpustijo
smrdečo tekočino, ki plenilca opozarja, da se že razkraja). Podobno stanje
negibnosti se imenuje akineza, kjer žival »pade v trans«. Obe stanji zasledimo
pri glodavcih, žabah, krastačah, kačah in žuželkah.
Čez čas si je kača
toliko opomogla, da je začela kazati znake življenja, zato sem jo nemudoma
odpeljala k dr. Golobu, veterinarju za divje živali, ki jo se odprtih rok
sprejel, jo oskrbel in obdržal v azilu na okrevanju.
Avtorica besedila in fotografij: Marija Peganc