O KAČOFONU

- Se je v Vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti?

- Ste srečali v naravi kačo, pa Vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade?

- Želite posredovati podatek o najdbi kače?

- Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?


Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer Vam bomo prostovoljci iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na Vaša vprašanja in Vam svetovali. V nujnih primerih Vas bomo obiskali na domu.

Ekipo Kačofona trenutno sestavljamo Griša Planinc, Vesna Cafuta, Nino Kirbiš, Tomaž Jagar in Erika Ostanek.

Na tem spletnem dnevniku si lahko preberete osnovne informacije o Kačofonu in se seznanite z nekaterimi zanimivejšimi primeri (za starejše objave uporabite ARHIV DNEVNIKA v desnem stolpcu).


KAJ NAJ STORIM, ČE SREČAM KAČO?

Če srečamo kačo v naravi, nikar ne bezajmo vanjo, temveč se umaknimo in ji omogočimo pobeg. Kača se namreč človeka boji. V brezizhodnem položaju se lahko brani z ugrizom (razen belouške in kobranke).

Če nas preseneti v hiši, ji omejimo premikanje po hiši in ji preprečimo, da bi se zavlekla na nedostopno mesto. Pokrijemo jo z vedrom oziroma škatlo ter obtežimo, ali pa kačo preprosto dvignemo z daljšo palico in jo prenesemo v visoko vedro, nato pokličemo Kačofon. Če tega zaradi velikega strahu ne zmorete, ne bežite stran in ne zatiskajte si oči, ampak obvezno spremljajte, kje se kača giblje in obenem pokličite Kačofon! Le tako Vam bomo lahko pomagali. V nobenem primeru živali ne ubijemo!

KAČE SO ZAVAROVANE

Malokdo je seznanjen z dejstvom, da so vse domorodne vrste kač v Sloveniji zavarovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007) in jih je zato prepovedano ubijati, loviti, zadrževati v ujetništvu, jih prodajati ali uničevati njihove življenjske prostore.

STE FOTOGRAFIRALI KAČO ALI NAŠLI NJEN LEV?

V Societas herpetologica slovenica - društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev zbiramo podatke o razširjenosti kač (in drugih plazilcev) v Sloveniji, ki bodo uporabljeni pri pripravi Atlasa plazilcev Slovenije. Tudi Vi lahko prispevate pomembne informacije o vrstah kač, ki živijo pri nas!

Ste fotografirali kačo? Prosimo Vas, da nam pošljete posnetek na kaca.telefon@gmail.com. Pripišite še datum in čimbolj natančno lokacijo.

Ste morda našli kačji lev? Spravite ga v vrečko ter nato v kuverto in nam ga s podatki o lokaciji in datumu pošljite na naslov: Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, Večna pot 111, 1000 Ljubljana. Ne pozabite še vašega naslova, kamor Vam bomo poslali informacijo, za katero vrsto kače gre. Za podatek se Vam že vnaprej lepo zahvaljujemo!


ponedeljek, 13. maj 2013

Izpust poškodovane kobranke

Pred dobrim tednom sem dr. Golobu, veterinarju za divje in domače živali v Muti, predala v oskrbo poškodovano kobranko. Mlado kačo je dobro oskrbel, tako da je bila kmalu pripravljena na izpust. Vrnila sem jo nazaj v domači kraj, vendar sem jo izpustila precej izven mesta, v ribnik.



Kobranka si je od poškodb dobro opomogla in se že pripravljala na levitev. Pozorni opazovalci lahko opazite motno in modrikasto oko, ki nakazuje, da je kača pred levitvijo. V tem obdobju je kača tudi dosti bolj razdražljiva. In tudi z našo kobranko ni bilo nič drugače. Vso vožnjo je bila precej nemirna, nenehno je stegovala jeziček skozi odprtine terarija in tiščala glavico skozi vsako, še tako majhno odprtino, ob dotiku pa glasno sikala. Naposled je vožnja vendarle minila in kobranka si je lahko, zahvaljujoč dr. Golobu, odpočila v novem domu, mirnem ribniku, polnem življenja.

Besedilo in fotografije: Marija Peganc