O KAČOFONU

- Se je v Vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti?

- Ste srečali v naravi kačo, pa Vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade?

- Želite posredovati podatek o najdbi kače?

- Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?


Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer Vam bomo prostovoljci iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na Vaša vprašanja in Vam svetovali. V nujnih primerih Vas bomo obiskali na domu.

Ekipo Kačofona trenutno sestavljamo Griša Planinc, Vesna Cafuta, Nino Kirbiš, Tomaž Jagar in Erika Ostanek.

Na tem spletnem dnevniku si lahko preberete osnovne informacije o Kačofonu in se seznanite z nekaterimi zanimivejšimi primeri (za starejše objave uporabite ARHIV DNEVNIKA v desnem stolpcu).


KAJ NAJ STORIM, ČE SREČAM KAČO?

Če srečamo kačo v naravi, nikar ne bezajmo vanjo, temveč se umaknimo in ji omogočimo pobeg. Kača se namreč človeka boji. V brezizhodnem položaju se lahko brani z ugrizom (razen belouške in kobranke).

Če nas preseneti v hiši, ji omejimo premikanje po hiši in ji preprečimo, da bi se zavlekla na nedostopno mesto. Pokrijemo jo z vedrom oziroma škatlo ter obtežimo, ali pa kačo preprosto dvignemo z daljšo palico in jo prenesemo v visoko vedro, nato pokličemo Kačofon. Če tega zaradi velikega strahu ne zmorete, ne bežite stran in ne zatiskajte si oči, ampak obvezno spremljajte, kje se kača giblje in obenem pokličite Kačofon! Le tako Vam bomo lahko pomagali. V nobenem primeru živali ne ubijemo!

KAČE SO ZAVAROVANE

Malokdo je seznanjen z dejstvom, da so vse domorodne vrste kač v Sloveniji zavarovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007) in jih je zato prepovedano ubijati, loviti, zadrževati v ujetništvu, jih prodajati ali uničevati njihove življenjske prostore.

STE FOTOGRAFIRALI KAČO ALI NAŠLI NJEN LEV?

V Societas herpetologica slovenica - društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev zbiramo podatke o razširjenosti kač (in drugih plazilcev) v Sloveniji, ki bodo uporabljeni pri pripravi Atlasa plazilcev Slovenije. Tudi Vi lahko prispevate pomembne informacije o vrstah kač, ki živijo pri nas!

Ste fotografirali kačo? Prosimo Vas, da nam pošljete posnetek na kaca.telefon@gmail.com. Pripišite še datum in čimbolj natančno lokacijo.

Ste morda našli kačji lev? Spravite ga v vrečko ter nato v kuverto in nam ga s podatki o lokaciji in datumu pošljite na naslov: Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, Večna pot 111, 1000 Ljubljana. Ne pozabite še vašega naslova, kamor Vam bomo poslali informacijo, za katero vrsto kače gre. Za podatek se Vam že vnaprej lepo zahvaljujemo!


sreda, 8. junij 2011

Kači v skladišču lesa in ivernatih plošč - prvič

Objavljamo poročilo Marije Peganc, ki se je dne 8.6.2011 odpravila na intervencijo v Limbuš:

Tokrat so nas klicali v tovarno Gorenje - Marles, kjer naj bi videli dva navadna goža. Vrsta je bila določena na podlagi poslanih fotografij osebkov. Kači sta bili opaženi v skladišču lesa in ivernatih plošč. Najprej sem pregledala prostor, kjer sta bili kači opaženi in nato še prostor, kamor so videli, da sta se zatekli. Ob natančnejšem pregledu sem opazila kar nekaj razpok, večjih in manjših dimenzij, skozi katere bi kasneje kači lahko pobegnili. Zaradi strahu delavcev, ki so v skladišču, oziroma v tej hali delali vsakodnevno, sem pregledala celoten objekt, od zunaj in znotraj. Število razpok se je z ogledom prostora višalo, kar je zniževalo verjetnost ulova kač. Še vedno sem pregledovala celotno skladišče, delavcem pa sem med pregledovanjem začela govoriti o plazilcih, kačah in navadnemu gožu, saj so mi sledili po prostoru. Pokazala sem jim kje vse sta imeli kači možnost, da sta prostor zapustili in jih poskušala pomiriti, saj je obstajala vse manjša verjetnost, da sta kači še vedno ostali v prostoru. Svetovala sem jim, kako naj uredijo skladišče, da v prihodnje ne bo prišlo do podobnih srečanj. Ker v hali nisem našla kač, sem se odločila za pregled bližnje okolice. Najprej sem pregledala velik kup nakopičenega materiala. Največ je bilo razrezanih ivernatih plošč. Ker je kup izgledal precej nov, sem vprašala delavce kako dolgo je kup na tem mestu in izvedela, da še ni star in da ga z viličarji obiščejo večkrat dnevno. Ura je hitro tekla, delavci so začeli odhajati domov, jaz pa sem trmasto vztrajala in razširila pregled okolice vse do ograje. In končno našla plazilca, sicer ne kače, pač pa slepca (na fotografiji). Delavcem, s sosednje hale, ki so še ostali, sem razložila vse, kar sem vedela o tej vrsti, pojasnila sem jim, da v rokah držim breznogega kuščarja in ne kače, na primerku sem pokazala razlike med kačami in kuščarji, govorila sem tudi kačah, o vrstah kač pri nas in o razlikovanju strupenih od nestrupenih vrst kač pri nas. Iztekla se je tudi ta, podaljšana ura, zato so se delavci začeli pripravljati za odhod tudi s te hale in tako sem morala zaključiti tudi sama, kljub temu, da sem z odhodi prvih delavcev prestavila avto izven zapornice. Poleg vsega je začelo še škropiti, kot da bi mi kapljice dežja hotele dopovedati da se je iztekel tudi moj čas in tako sem odšla, še prej pa sem seveda izpustila slepca in ga vrnila na mesto ulova.
Posted by Picasa

Ni komentarjev:

Objavite komentar