O KAČOFONU

- Se je v Vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti?

- Ste srečali v naravi kačo, pa Vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade?

- Želite posredovati podatek o najdbi kače?

- Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?


Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer Vam bomo prostovoljci iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na Vaša vprašanja in Vam svetovali. V nujnih primerih Vas bomo obiskali na domu.

Ekipo Kačofona trenutno sestavljamo Griša Planinc, Vesna Cafuta, Nino Kirbiš, Tomaž Jagar in Erika Ostanek.

Na tem spletnem dnevniku si lahko preberete osnovne informacije o Kačofonu in se seznanite z nekaterimi zanimivejšimi primeri (za starejše objave uporabite ARHIV DNEVNIKA v desnem stolpcu).


KAJ NAJ STORIM, ČE SREČAM KAČO?

Če srečamo kačo v naravi, nikar ne bezajmo vanjo, temveč se umaknimo in ji omogočimo pobeg. Kača se namreč človeka boji. V brezizhodnem položaju se lahko brani z ugrizom (razen belouške in kobranke).

Če nas preseneti v hiši, ji omejimo premikanje po hiši in ji preprečimo, da bi se zavlekla na nedostopno mesto. Pokrijemo jo z vedrom oziroma škatlo ter obtežimo, ali pa kačo preprosto dvignemo z daljšo palico in jo prenesemo v visoko vedro, nato pokličemo Kačofon. Če tega zaradi velikega strahu ne zmorete, ne bežite stran in ne zatiskajte si oči, ampak obvezno spremljajte, kje se kača giblje in obenem pokličite Kačofon! Le tako Vam bomo lahko pomagali. V nobenem primeru živali ne ubijemo!

KAČE SO ZAVAROVANE

Malokdo je seznanjen z dejstvom, da so vse domorodne vrste kač v Sloveniji zavarovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007) in jih je zato prepovedano ubijati, loviti, zadrževati v ujetništvu, jih prodajati ali uničevati njihove življenjske prostore.

STE FOTOGRAFIRALI KAČO ALI NAŠLI NJEN LEV?

V Societas herpetologica slovenica - društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev zbiramo podatke o razširjenosti kač (in drugih plazilcev) v Sloveniji, ki bodo uporabljeni pri pripravi Atlasa plazilcev Slovenije. Tudi Vi lahko prispevate pomembne informacije o vrstah kač, ki živijo pri nas!

Ste fotografirali kačo? Prosimo Vas, da nam pošljete posnetek na kaca.telefon@gmail.com. Pripišite še datum in čimbolj natančno lokacijo.

Ste morda našli kačji lev? Spravite ga v vrečko ter nato v kuverto in nam ga s podatki o lokaciji in datumu pošljite na naslov: Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, Večna pot 111, 1000 Ljubljana. Ne pozabite še vašega naslova, kamor Vam bomo poslali informacijo, za katero vrsto kače gre. Za podatek se Vam že vnaprej lepo zahvaljujemo!


ponedeljek, 31. december 2012

Statistika delovanja Kačofona v letu 2012



V času trajanja dejavnosti (01.01.2012 do 31.12.2012) smo na telefonski številki Kačofon (040/322-449), ki deluje v okviru Societas herpetologica slovenica - društva za preučevanje dvoživk in plazilcev, prejeli skupno 189 klicev z vse Slovenije (v to številko vključenih tudi 22 elektronskih sporočil, ki so prispeli na elektronski naslov Kačofona kaca.telefon@gmail.com) in izvedli 30 intervencij (Slika 1). 



Slika 1: Lokacije klicateljev. Rdeči krogi prikazujejo lokacije klicateljev, katerim smo svetovali izključno telefonsko oziroma prek elektronske pošte, z modrimi krogi pa so prikazane lokacije, kjer so bile izvedene intervencije na domu klicatelja.


Klicatelji so se v večini primerov želeli pozanimati o kačah, ki so jih opazili v okolici hiš. Predvsem jih je zanimalo, katero vrsto so videli, ali je nevarna in kaj storiti, če jo ponovno srečajo. Pri 84% vseh klicev je zadostovalo izključno telefonsko svetovanje. V povprečju je telefonski pogovor trajal od 30 min/klic. V določenih primerih, ko je bila kača najdena v objektu, smo odhiteli na klicateljev dom, ujeli kačo in jo izpustili na neobljudenem, a za vrsto habitatno ugodnem predelu. Take intervencije so bile večinoma uspešne (Tabela 1). Obisk na domu smo izvedli tudi v primerih, ko je klicatelj kačo večkrat videl v bližini hiše in je prosil za preselitev živali, saj je čutil veliko stisko zaradi njene prisotnosti. Tovrstne intervencije so bile večinoma neuspešne, saj kač ob obisku nismo našli. Kljub temu smo opazili, da je osebni stik z ljudmi, ki se bojijo kač, izrednega pomena. Preko pogovora je marsikateremu klicatelju odleglo, saj je ugotovil, da je bil njegov strah pretiran. V primerih, ko smo kačo ujeli, pa je imel klicatelj priložnost žival opazovati, se je dotakniti ali celo prijeti. Tak pristop se je izkazal za najbolj uspešnega pri odpravljanju strahu pred temi plazilci.

Tabela 1: Število rešenih osebkov na intervencijah Kačofona v letu 2012

Latinsko poimenovanje
Slovensko poimenovanje
Št. rešenih osebkov na intervencijah
Vipera ammodytes
modras
5
Coronella austriaca
smokulja
4
Natrix natrix
belouška
3
Natrix tessellata
kobranka
3
Zamenis longissimus
navadni gož
2
SKUPAJ 17

Sprejemali smo tudi podatke o razširjenosti vrst kač (in morebitnih drugih plazilcih) (Tabela 2). Klicatelji so videvali plazilce v objektih, v njihovi okolici ter na neurbaniziranih predelih. V kolikor smo s strani klicatelja prejeli fotografijo, na podlagi katere je bila možna zanesljiva določitev vrste, smo podatek geolocirali in ga vnesli v podatkovno bazo plazilcev, ki jo vodi Center za kartografijo favne in flore. Če je klicatelj posredoval izključno opis videne živali, smo vrsto pribeležili kot neznano vrsto (90 primerov, 48% vseh klicev).

Tabela 2: Število vseh podatkov o plazilcih, prejetih preko Kačofona v letu 2012 (opomba: vključeni so tudi podatki, prejeti na intervencijah)

Latinsko poimenovanje
Slovensko poimenovanje
Št. vseh prejetih podatkov
Coronella austriaca
smokulja
34
Natrix tessellata
kobranka
15
Natrix natrix
belouška
14
Zamenis longissimus
navadni gož
14
Vipera ammodytes
modras
10
Anguis fragilis
slepec
8
Hierophis viridiflavus
črnica
5
Elaphe quatuorlineata
progasti gož
1
Hierophis sp.
Hierophis sp.
1
Lacerta viridis/Lacerta bilineata
zelenec/zahodnoevropski zelenec
1
Natrix sp.
Natrix sp.
1

SKUPAJ 104
Med vsemi zbranimi podatki (Tabela 2) so bile strupenjače (modras) zastopane le v 9,6%. Državljani so se torej večinoma srečevali z nestrupenimi plazilci, predvsem s smokuljami (32,7% vseh podatkov) in s kačami iz družine vodaric (Natrix sp., to sta belouška in kobranka) (27,9% vseh podatkov). Na Kačofon so klicali tudi zaradi slepcev, breznogih kuščarjev, ki po izgledu spominjajo na kače.

Največ klicev smo prejeli v mesecu juniju (67 klicev), najmanj pa v januarju in februarju (po 1 klic). V decembru nismo prejeli nobenega klica. Največ intervencij smo izvedli junija (8 intervencij), medtem ko jih v januarju, februarju, aprilu in decembru nismo izvedli (Slika 2).



Slika 2: Mesečno število klicev in intervencij Kačofona v 2012

Na telefonski številki Kačofona smo sprejemali klice tekom celega dneva (Slika 3). Glavnina klicev se je zvrstila med 8h in 18h (145 klicev, 77% vseh klicev). 




Slika 3: Razporeditev klicev na Kačofon v letu 2012 glede na del dneva

Največ klicateljev (52,4%) je slišalo za Kačofon prek interneta (99 klicateljev) (Tabela 3). Razmeroma velik je bil tudi delež ljudi, ki so za projekt slišali ustno prek znancev oziroma so že v preteklih letih klicali na telefonsko številko Kačofona (42; 22,2% vseh klicev). Informacije o Kačofonu so nudili tudi Centri za obveščanje, ZOO Ljubljana in Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Agencija za okolje RS in drugi.

Tabela 3: Število klicev glede na vir informacije o Kačofonu v letu 2012

Vir obveščanja
Število klicev in el. sporočil
% vseh klicev in el. sporočil
Internet
(vključno z spletnim dnevnikom Kačofon)
99
52,4
preko znanca, ustno
24
12,7
povratnik (klicatelj na Kačofon v preteklih letih)
18
9,5
center za obveščanje (112), gasilci
15
7,9
ZOO Ljubljana
8
4,2
Agencija za okolje RS, Akvarij -Terarij Maribor, Društvo za zaščito živali Krško, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, zverce.si, Veterinarska postaja, Leks d.o.o. - deratizacija
8
4,2
neznano
8
4,2
časopis
4
2,1
TV
3
1,6
radio
2
1,1
SKUPAJ
189
100,0