V času trajanja dejavnosti (01.01.2012
do 31.12.2012) smo na telefonski številki Kačofon (040/322-449), ki deluje v
okviru Societas herpetologica slovenica - društva za preučevanje dvoživk in
plazilcev, prejeli skupno 189 klicev
z vse Slovenije (v to številko
vključenih tudi 22 elektronskih sporočil, ki so prispeli na elektronski naslov
Kačofona kaca.telefon@gmail.com) in izvedli 30 intervencij (Slika 1).
Slika
1: Lokacije klicateljev. Rdeči krogi prikazujejo lokacije klicateljev, katerim
smo svetovali izključno telefonsko oziroma prek elektronske pošte, z modrimi krogi pa so prikazane lokacije, kjer so bile izvedene intervencije na domu
klicatelja.
Klicatelji so se v večini
primerov želeli pozanimati o kačah, ki so jih opazili v okolici hiš. Predvsem
jih je zanimalo, katero vrsto so videli, ali je nevarna in kaj storiti, če jo
ponovno srečajo. Pri 84% vseh klicev je zadostovalo izključno telefonsko
svetovanje. V povprečju je telefonski pogovor trajal od 30 min/klic. V
določenih primerih, ko je bila kača najdena v objektu, smo odhiteli na
klicateljev dom, ujeli kačo in jo izpustili na neobljudenem, a za vrsto
habitatno ugodnem predelu. Take intervencije so bile večinoma uspešne (Tabela
1). Obisk na domu smo izvedli tudi v primerih, ko je klicatelj kačo večkrat
videl v bližini hiše in je prosil za preselitev živali, saj je čutil veliko
stisko zaradi njene prisotnosti. Tovrstne intervencije so bile večinoma
neuspešne, saj kač ob obisku nismo našli. Kljub temu smo opazili, da je osebni
stik z ljudmi, ki se bojijo kač, izrednega pomena. Preko pogovora je
marsikateremu klicatelju odleglo, saj je ugotovil, da je bil njegov strah
pretiran. V primerih, ko smo kačo ujeli, pa je imel klicatelj priložnost žival
opazovati, se je dotakniti ali celo prijeti. Tak pristop se je izkazal za
najbolj uspešnega pri odpravljanju strahu pred temi plazilci.
Tabela
1: Število rešenih osebkov na intervencijah Kačofona v letu 2012
Latinsko
poimenovanje
|
Slovensko
poimenovanje
|
Št.
rešenih osebkov na intervencijah
|
Vipera ammodytes
|
modras
|
5
|
Coronella austriaca
|
smokulja
|
4
|
Natrix natrix
|
belouška
|
3
|
Natrix tessellata
|
kobranka
|
3
|
Zamenis longissimus
|
navadni gož
|
2
|
|
SKUPAJ
17
|
Sprejemali smo tudi podatke
o razširjenosti vrst kač (in morebitnih drugih plazilcih) (Tabela 2).
Klicatelji so videvali plazilce v objektih, v njihovi okolici ter na neurbaniziranih
predelih. V kolikor smo s strani klicatelja prejeli fotografijo, na podlagi
katere je bila možna zanesljiva določitev vrste, smo podatek geolocirali in ga
vnesli v podatkovno bazo plazilcev, ki jo vodi Center za kartografijo favne in
flore. Če je klicatelj posredoval izključno opis videne živali, smo vrsto
pribeležili kot neznano vrsto (90 primerov, 48% vseh klicev).
Tabela
2: Število vseh podatkov o plazilcih, prejetih preko Kačofona v letu 2012
(opomba: vključeni so tudi podatki, prejeti na intervencijah)
Latinsko
poimenovanje
|
Slovensko
poimenovanje
|
Št.
vseh prejetih podatkov
|
Coronella austriaca
|
smokulja
|
34
|
Natrix tessellata
|
kobranka
|
15
|
Natrix natrix
|
belouška
|
14
|
Zamenis longissimus
|
navadni gož
|
14
|
Vipera ammodytes
|
modras
|
10
|
Anguis fragilis
|
slepec
|
8
|
Hierophis viridiflavus
|
črnica
|
5
|
Elaphe quatuorlineata
|
progasti gož
|
1
|
Hierophis sp.
|
Hierophis sp.
|
1
|
Lacerta viridis/Lacerta
bilineata
|
zelenec/zahodnoevropski
zelenec
|
1
|
Natrix sp.
|
Natrix sp.
|
1
|
|
|
SKUPAJ 104
|
|
|
Med vsemi zbranimi podatki
(Tabela 2) so bile strupenjače (modras) zastopane le v 9,6%. Državljani so se
torej večinoma srečevali z nestrupenimi plazilci, predvsem s smokuljami (32,7%
vseh podatkov) in s kačami iz družine vodaric (Natrix sp., to sta belouška in kobranka) (27,9% vseh podatkov). Na
Kačofon so klicali tudi zaradi slepcev, breznogih kuščarjev, ki po izgledu
spominjajo na kače.
Največ klicev smo prejeli v
mesecu juniju (67 klicev), najmanj pa v januarju in februarju (po 1 klic). V
decembru nismo prejeli nobenega klica. Največ intervencij smo izvedli junija (8
intervencij), medtem ko jih v januarju, februarju, aprilu in decembru nismo
izvedli (Slika 2).
Slika
2: Mesečno število klicev in intervencij Kačofona v 2012
Na telefonski številki
Kačofona smo sprejemali klice tekom celega dneva (Slika 3). Glavnina klicev se
je zvrstila med 8h in 18h (145 klicev, 77% vseh klicev).
Slika
3: Razporeditev klicev na Kačofon v letu 2012 glede na del dneva
Največ klicateljev (52,4%)
je slišalo za Kačofon prek interneta (99 klicateljev) (Tabela 3). Razmeroma
velik je bil tudi delež ljudi, ki so za projekt slišali ustno prek znancev
oziroma so že v preteklih letih klicali na telefonsko številko Kačofona (42;
22,2% vseh klicev). Informacije o Kačofonu so nudili tudi Centri za obveščanje,
ZOO Ljubljana in Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Agencija za okolje RS
in drugi.
Tabela
3: Število klicev glede na vir informacije o Kačofonu v letu 2012
Vir obveščanja
|
Število klicev in el. sporočil
|
% vseh klicev in el. sporočil
|
Internet
(vključno z spletnim dnevnikom Kačofon)
|
99
|
52,4
|
preko znanca, ustno
|
24
|
12,7
|
povratnik (klicatelj na Kačofon v
preteklih letih)
|
18
|
9,5
|
center za obveščanje (112), gasilci
|
15
|
7,9
|
ZOO Ljubljana
|
8
|
4,2
|
Agencija za okolje RS, Akvarij -Terarij
Maribor, Društvo za zaščito živali Krško, Zavod za zdravstveno varstvo
Ljubljana, zverce.si, Veterinarska postaja, Leks d.o.o. - deratizacija
|
8
|
4,2
|
neznano
|
8
|
4,2
|
časopis
|
4
|
2,1
|
TV
|
3
|
1,6
|
radio
|
2
|
1,1
|
SKUPAJ
|
189
|
100,0
|