O KAČOFONU

- Se je v Vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti?

- Ste srečali v naravi kačo, pa Vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade?

- Želite posredovati podatek o najdbi kače?

- Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?


Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer Vam bomo prostovoljci iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na Vaša vprašanja in Vam svetovali. V nujnih primerih Vas bomo obiskali na domu.

Ekipo Kačofona trenutno sestavljamo Griša Planinc, Vesna Cafuta, Nino Kirbiš, Tomaž Jagar in Erika Ostanek.

Na tem spletnem dnevniku si lahko preberete osnovne informacije o Kačofonu in se seznanite z nekaterimi zanimivejšimi primeri (za starejše objave uporabite ARHIV DNEVNIKA v desnem stolpcu).


KAJ NAJ STORIM, ČE SREČAM KAČO?

Če srečamo kačo v naravi, nikar ne bezajmo vanjo, temveč se umaknimo in ji omogočimo pobeg. Kača se namreč človeka boji. V brezizhodnem položaju se lahko brani z ugrizom (razen belouške in kobranke).

Če nas preseneti v hiši, ji omejimo premikanje po hiši in ji preprečimo, da bi se zavlekla na nedostopno mesto. Pokrijemo jo z vedrom oziroma škatlo ter obtežimo, ali pa kačo preprosto dvignemo z daljšo palico in jo prenesemo v visoko vedro, nato pokličemo Kačofon. Če tega zaradi velikega strahu ne zmorete, ne bežite stran in ne zatiskajte si oči, ampak obvezno spremljajte, kje se kača giblje in obenem pokličite Kačofon! Le tako Vam bomo lahko pomagali. V nobenem primeru živali ne ubijemo!

KAČE SO ZAVAROVANE

Malokdo je seznanjen z dejstvom, da so vse domorodne vrste kač v Sloveniji zavarovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007) in jih je zato prepovedano ubijati, loviti, zadrževati v ujetništvu, jih prodajati ali uničevati njihove življenjske prostore.

STE FOTOGRAFIRALI KAČO ALI NAŠLI NJEN LEV?

V Societas herpetologica slovenica - društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev zbiramo podatke o razširjenosti kač (in drugih plazilcev) v Sloveniji, ki bodo uporabljeni pri pripravi Atlasa plazilcev Slovenije. Tudi Vi lahko prispevate pomembne informacije o vrstah kač, ki živijo pri nas!

Ste fotografirali kačo? Prosimo Vas, da nam pošljete posnetek na kaca.telefon@gmail.com. Pripišite še datum in čimbolj natančno lokacijo.

Ste morda našli kačji lev? Spravite ga v vrečko ter nato v kuverto in nam ga s podatki o lokaciji in datumu pošljite na naslov: Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, Večna pot 111, 1000 Ljubljana. Ne pozabite še vašega naslova, kamor Vam bomo poslali informacijo, za katero vrsto kače gre. Za podatek se Vam že vnaprej lepo zahvaljujemo!


torek, 6. november 2012

Poškodovan gož preživel poplave v zavetju učilnice


Objavljamo zanimivo poročilo kačofonarke Marije Peganc z razburljive intervencije v času poplav 5. in 6. novembra 2012. Veterinarju dr. Zlatku Golobu se zahvaljujemo za pomoč!

Nekaj dni pred usodnimi poplavami me je poklicala gospa Dervodel, profesorica biologije na koroški gimnaziji in mi sporočila da že drugi dan opazuje premrzlega goža, ki ostaja na istem mestu. Ker so temperature precej padle, mu je pripravila zasilni terarij in ga odnesla domov. Ker sem bila nekaj dni kasneje dogovorjena  za predavanje na temo plazilcev na njihovi šoli, sem se odločila, da bom goža, če le ne bo v preveč slabem stanju pokazala dijakom. Žal je usoda hotela, da so ravno na ta dan reke narasle do te mere, da so poplavljale skoraj vse večje reke po Sloveniji.  Med predavanjem so vode narasle do te mere, da tudi sama nisem več mogla domov ne po eni, ne po drugi poti. Gospa Dervodel me je prijazno povabila k sebi na kavo, dokler voda ne upade vsaj do polovične zapore cest, a ceste so ostajale neprevozne še vso noč. Tako sva pri njej to noč prenočila kar dva: jaz in najdeni gož, ki smo ga naslednje jutro, ko so se vode nekoliko umaknile, odpeljali k veterinarju, dr. Zlatku Golobu, ki je goža pregledal in oskrbel. Ogledal si je poškodbi in povedal, da gre za zaraslo odgrnino in zaraslo poškodbo vretenc na hrbtenici. Odločili smo se, da bo ostal na prezimovanju, spomladi pa ga bomo izpustili na zanj primernejše mesto.

Med delavnico

Ranjena kača

dr. Zlatko Golob med pregledom živali