16. in 17. avgusta je bilo v Posočju potrebno opravit kar tri intervencije, saj so kače spravile v preplah tako delavce na gradbišču v Anhovem, kot tudi osebje hotela na Mostu na Soči.
Alarm na gradbišču industrijskega giganta
Začelo se je že včeraj (16.8.), ko sem po klicu Vesne skočil pogledat kaj se dogaja na gradbišču Kraškega zidarja poleg cementarne in sežigalnice. Namreč, iz Razdrtega so pripeljali pisarniški kontejner v katerem je bilo vse polno kač. Le-te so preplašile monterje in tako ovirale dokončanje del. Ob prihodu na lokacijo mi je takoj postalo jasno, da zaposleni ne pretiravajo, saj sta iz špranj lepo bila vidna dva leva navadnega goža, našel pa sem tudi veliko iztrebkov kač in miši. Ker monterji včeraj niso bili več na gradbišču, sem se moral naslednje jutro (17.8.) vrnit. Skupaj z enim delavcem sva naredila vse, da bi morebitne kače (ki so medtem verjetno že zapustile kontejner) odgnali iz nedostopnih špranj. Kmalu so se vrnili monterji in za vsak slučaj sem ostal z njimi in jim razložil nekaj o kačah ter pojasnil, da bodo zaradi okoliških ugodnih habitatov zagotovo srečali še marsikatero kačo, največ kobranke. Vsekakor so se pomirili, tudi zaradi dejstva, da živim le 10 km stran.
Posebna turistka v simpatičnem hotelu
Že popoldne (17.8.) pa je ponovno zazvonil telefon in je bilo treba še v hotel na Mostu na Soči. Tu so zaposleni na stopnišču ob kleti sicer kačo ujeli pod vazo, a si je nihče ni upal odnesti stran od hotela. Verjetno ker niso bili sigurni za katero vrsto gre. V tem kraju sem plazilce že popisoval in kobranke našel tudi sredi naselij, saj so habitati res ugodni za to vodno kačo. Vazo so dobro obtežili, da kobranka ni imela nobene šanse za pobeg. Ampak...ko sem dvignil vazo, sem na moje začudenje zagledal majhno kobranko (pričakoval sem seveda nekaj večjega). A ta kobranka ni bila kar tako, ampak je bila ena najbolj zanimivih kar sem jih našel: zelo izraziti vzorci po hrbtu in predvsem vpadljiv narobe obrnjen "V" na vratu, ki nepoznavalca res lahko zavede v prepričanje, da ima pred sabo gada. Zdaj se ne čudim več zakaj so nekoč na tem koncu kobranki rekli "Vipera d'acqua" (vodni gad). Kmalu pa se je zgodilo nekaj kar je verjetno najlepše kar se lahko zgodi na intervenciji Kačofona: ko so videli, da je zame kača enako simpatično bitje kot npr. sinica, ter dejstvo da gre za mlado nestrupeno kačo, je botrovalo, da je kmalu receptorka (ki se je prej zelo bala kač) hotela sama imeti v rokah kačo. Brez strahu, brez tresočih rok in z vidnim navdušenjem je kmalu imela kačo v rokah. Brez dvoma je gospa premagala strah pred kačami, kar je seveda velik uspeh za Kačofon in seveda tudi eden od glavnih ciljev! Kmalu pa je kobranka odromala na primernejši kraj ob jezeru, ki sem ga izbral že prej.
